toliko so že vse začetne iztočnice zasedene in porabljene, da niti vem ne, kaj naj si jaz sposodim. Torej kaj? Greetings Earthlings, you'll be now reading one-more-my-way-blog?
Kdo pa je sploh tam zunaj? ...pravzaprav je čisto vseeno, tudi če nekaj časa slišim/poslušam samo svoj glas. Tako ali tako se moramo to (že!) enkrat naučiti.
Ampak važno, da je poletje...
In kako prijetno-pomembno-zgodovinski dan, si izberem za zavzemenje spletnega prostora!
Mislim, da danes vodenje svetovnih dogajanj prevzema moja rasa... eeemm...pač, gledam poševno. In če so me nekega dne(pred ufff... leti), oni sami, zamenjali za nekoga iz svoje države in skupnosti, potem je tale šala na moj račun, čisto na mestu.
V glavnem - danes se bodo vse neumnosti končale(dobra pravljica, kajne?). V Iranu bodo prenehali z bogatenjem urana, S. Koreja bo predala svoje orožje, v Tibetu se bo končalo nasilje,George-dablju-Bush bo uvidel (pa ja de! Stevie Wonder bi prej!), da je impreij spravil na kolena, cena sodčka nafte bo drastično padla in emisije izpuhov CO2 se bodo v momentu prepolovile, Radovan Karađić (izvinite! profesor Dabić!) se bo pokesal, "lipa njihova" bo predala gospodina Gotovino, šentviški predor se bo čudežno sam pozdravil . . . In svet bo od danes naprej in naslednje tri tedne, vreden biti tu. Samo še, če zdefiniram "biti tu" - kadar se uležete v svojo preljubo posteljo in trudno zaprete oči in odplavate v deželo Mižulino.
No, še malo pa se bom navadila . . .
Višje, hitreje, močnje...
Ni komentarjev:
Objavite komentar