Manche Menschen ändern sich nie

Hmmm.... Sanja se mi ne, kje in kako naj začem tole zgodbico.

No ja, bom kar.

Tale bo še ena iz serije prijteljstvo. Dozdeva se mi, da bo potrebno nekatere stvari na novo definirati. Ali pa samo preklemansko dobro razmišljati, pa čeprav to skorajda nobeden ne počne, kadar se govori o prijateljih, kajti... to so, ja ljudje, za katere nimamo kančka dvoma. Ali pa bo potrebno pošteno dobro selekcionirat. Klasificirat.

In, če sem v eni izmed prejšnjih zgodb izražala bolečino, ki jo čutim, ker za enega mojega prijatelja ne obstajam več, bo tale zgodbica, njeno nasprotje. Če mi slučajno, ne bo uspelo izraziti najhujšega možnega zgražanja, se opravičujem.
I'm startin' to choak, it's been so long since I've spoke, but she can have the words right from my mouth! Nazadnje, ko sem preverila, se je svet še vedno vrtel po svoje ...


Kdo so prijatelji? Zakaj jih tako imenujemo in ali nam kdaj pomenijo celo več kot nekateri bližnji? Na podlagi česa določimo, komu bomo podelili ta naziv?

V prvi vrsti iščemo nekoga, ki je vreden zaupanja. Ta preklemanski svet, si vsak dan izmisli neko novo potegavščino, v katero te zna potegniti vrtinec skoruptiranih ljudi. Ampak ta vrlina ni edina. Iščemo kombinacijo nekoga, ki združuje odprtost, humorističnost, sproščenost. Nekoga, ki ga lahko pokličeš na kavo ali pa ob treh zjutraj, ko imaš problem ali enostavno želiš deliti vsakodnevna doživetja. Z nekom, ki se lahko veselo zabavaš in hkrati veš, da ko nastopijo hudi trenutki, da ne bo nikamor pobegnil. Tudi v naprotnem primeru - takrat, ko ne vidiš resnice in prave poti, da ti je ta nekdo ogledalo in luč. Pa čeprav so potrebne ostre besede in trdi prijemi. Vse za dobrobit.


Kaj pa ostale karakterne in značajske lastnosti? Iščemo nasprotje sebe, torej, kar nas privlači ali nekoga, ki je naravnan enako kot mi sami? Zase lahko odkrito trdim, da se nagibam ljudem, ki so precejšnje nasprotje meni, kajti to me dostikrat dopolnjuje. In več kot bom v družbi, kar je meni novo, pomeni to, da se lahko kaj hitro navzamem, ravno tega... kar pa... sploh ni slaba stvar(seveda, če ne gre za slabo stvar). Popolno nasprotje, ne pride v upoštev. S tem lahko shajam... samo z razdalje.

Kje je pa linija odpora? Kje je tista meja, ki nam jo možgani določajo, da nam nekdo ne paše? Kaj jo tvori? Morda so to zadeve, ki nam jih starši niso pokazali, zato nimamo razmevanja, tolerantnosti in sprejmemo kot antipatičen. Možno je seveda tudi, da v svojem času nismo naleteli na tak tip človeka in ga zato lahko tudi zavrnemo. Kaj pa percepcija sveta?! Ali bolje rečeno profil osebnosti egocentrik?! Torej, so določeni profili krivi, da nam vsa možna čutila začnó kričat v možgane STOP!!! Kakšen je pa reakcijski čas?! Teden? Mesec? Leto? Dobri dve leti??? Zakaj toliko počasi? Si morda v mislih še naprej dopovedujemo, da je samo tako in nič drugače??
Ali sem si ves čas, sama sebi sugerirala, da stvar ni taka kot izgleda? Da ni taka kot jo je bilo možno občutiti? Ne me je***, da sem se povrh vsega še slepila, zato, ker sem bila prepričana, da ni kančka dvoma o tem trdnem in brezmadežnem prijateljstvu???


Torej, v mojem življenju se trenutno najdejo ljudje, ki jim lahko mirno rečem prijatelj. Nekatere označujem drugače, kajti stopnja povezanosti in razumevanja, se hudo razlikuje od osebe do osebe. Zato tudi imamo ljudi z nazivi kolega(-ica)/znanec. Vse splošno pa ljudi spoštujem in enako dobivam nazaj. In to je možno, samo od ljudi, ki znajo ljubiti sebe, zato znajo spoštovati sebe in druge. Razlika je, če misliš da znaš, ...(ter v to želiš prepričati en k'p ljudi). Prijetno je (hm... tud zdravo), če veš, da nekomu lahko mirne duše zaupaš in ob tem veš, da lahko pričakuješ odgovor, ki bo namenjen tebi in izključno tebi v pomoč. Včasih se zgodi tudi, da slišim: "Ej, sorry, ampak resnično ne vem, kaj naj ti rečem." Pa dobro! Ne veš! Ne veš vedno vsega! Ni pomembno. Veliko bolj pomembno je, da si tu in iskren. To ima svojo težo in smisel.

Kako pa to zgleda, ko naletiš na egocentrika??? Well let me tell ya ...
Že sama beseda pomeni, da je vso središče pri eni sami personi. Vse, kar v današnjem svetu obstaja, vse se steka in kroži samo zaradi enega prenapihnjenega ega. Ha, ego, ki je doživel neke travme v poznem otroštvu ali zgodnji adolescenci(predvidevam!), posledice pa se kažejo šele v pozni adolescenci. Torej privih pet let življenja, je bilo brezoblično, pusto in nove situacije, v katerih se je znašel ta ego, jim ni bil kos, zato se bo do konca življenja boril z mlini na veter. Torej, kontroliraš potek dogodkov drugih, nekatere si lastiš, zmišljuješ si nenormalne pogoje za vse, vsi poznajo le tebe, zato so srečni in samo tvoje mnenje šteje, čeprav je zastavljeno samo za tvojo rit. Pri takem primerku, bi si še gospod Freud zmedeno pogladil lase in si misli "There are some issues..."
Dajmo vpogledat, še v nekaj detajlov.
Če se slučajno ne javiš takrat, ko ti ta persona to reče, lahko računaš, da boš slišal grozovite stvari o sebi. Hm. Najprej ti pade na misel, da si morda res grozna oseba, ker si tako ravnal in začneš iskati rešitev, ki bi popravila situacijo. Vse dokler ne opaziš, da se tudi drugi v družbi soočajo s podobno ugotovitvijo. Namreč, nekega dne, ko je tekel ležeren pogovor ob kavi, je neka druga prijateljica na svojo izpoved, doživela: "Joj danes sem pa tako utrujena pa povrhu vsega še jezna nase, ker stvar ni bila tako izpeljana kot bi morala biti." Ko sem ji želela vzpodbudno odgovoriti, me je prehitela odrezavost: "Ej, a veš, da me un danes ni klicu."
WTF ?!?!?!?!?! Kako rahločuten in zaverovan vase moraš biti, da si zmožen reči kaj takega? Pa kje hudiča sediš? Na vrhu sveta?!?!
In kako lahko spljuvaš nekoga drugega, ko zavrne domenjeno, ker mu je počitek ljubši, pravzaprav bolj potreben?! Oziroma, si premisliš, ker te čakajo obveznosti, nato pa za hrbtom slišiš, da si hinavski in tečen in zoprn in svinja po vrhu??? "Vr'n mi kanglco pa lopatko, s tabo se ne bom več igral!" Takrat, ko se njemu zahoče je treba letet, če ne si zopet svinja.
In kaj zaboga ti daje pravico posegat v neko novo nastajajoče razmerje, in ljudi označit(and if you don't wanna be judged, why da fuck are you the most judgemental there is?) kot lažnjivce! Mislim, da vsak pri sebi ugotavlja, kaj se mu dogaja in bo izpeljal zadevo na svoj način pa magari prikrito. Zaradi tega ti še vedno ne pripade naziv lažnjivec.
Ali mislite, da imam še kako cvetko??? ... Žal je, ja.
V družbi teče pogovor o raznih stvareh, največ pa je seveda smeha. Nihče ni pomemben, vsak doda svoj košček smeha. Naenkrat se vmes zasliši začetek stavka "Jaz ..." . Popolnoma izven konteksta. Hja no, ne preostane ti drugega kot da onemiš, čudno pogledaš in nadaljuješ klepet. Še bolj kruta varianta je, ko ta določena persona kotrolira potek dogodkov pri drugih. S kom smeš prijateljevat, kaj smeš početi, kdaj moraš in da ne govorim, da je celoten svet rešen samo zaradi ene samcate persone. THAT'S JUST SICK!!!
In ta najbolj sočna - spraviš se na nekoga in ne izpustiš kot pitt bull ne bi. Recimo, da se je temu človeku uspelo z lahkoto rešiti, kajti zanj je bil to le navidezen prijem, se drugi odloči, da bo postavil zid in izbrisal vse možne načine kontaktiranja, nato pa po vseh ovinkih išče pot nazaj, zraven pa preklinja, tlači druge v svinjarijo in si samozavestno misli "Me boš že še iskal..." . Hm. Samozavest, serijsko. Pa to še zdaleč ni oglas ...

Kaj naj na koncu tega vsega, rečem? Saj ne vem. Morala bom začeti bolje ocenjevati ljudi in se ne zapletati z nekom, ki meji na blaznost. Nekoč sem se pritoževala nad arogantneži, egoisti in narcisoidnimi ljudmi, tudi zahrbtneži(pa to ne tistimi, ki ti samo pristopijo vedno izza hrbta). Trenutno mi takšni ljudje, ne pomenijo večjega problema ali izgube energije. Vseeno pa sem upala, da bodo zadeve začele teči v drugo, boljšo smer. In bo sprememba občutna. Torej, da bo prepričanje, ki sem si ga zastavila v glavi, dobilo realne dimenzije oz. da bo sploh nazaj obveljalo. Žal nič od tega. Ko se gmota, enkrat začne valiti po hribu navzdol ...
Ampak, ena dobra stvar, se je le izcimila iz tega... Nastalo je novo poznanstvo in na podlagi dobrega razumevanja, je na dobri poti do trdnega prijateljstva.
To je vredno truda. To je smisel.

Aber, ... Manche Menschen ändern sich nie.