Tako prekrasno poletno sončno jutro, mi prvo našopa hrepeneje po obali. Morja že par let nisem videla, tako da je bila inteziteta še toliko večja. Sicer iz šale, a moja glavna trditev je postala, da v Sloveniji ne obstaja mesto z imenom Koper, kaj šele Portorož, Piran, ...
Po dolgem večeru in kratki noči, sem se prebudila v še-eno-vroče-jutro. A kaj to meni mar - lahko bi bilo tudi 30° že zjutraj pa še vedno ne bi tarnala, dass es herrscht eine Affenhitze (hm, dolgoletni treningi na soncu so le bili dobri za nekaj...). In tako se je začela pot... Ma ja, saj vem, vsi jo poznamo! Novo je morda bilo le to, da ni bilo ne duha ne sluha o kaki gneči, na tem zloglasnem AC odseku. Po manj kot uri (ups!), sem ugledala znano pobočje, ki se strmo spušča k morju. AAAAA! Lepo je! Zeleno, ki se na koncu stika z modrim, v zraku težka meglica... in v Luki... se je groteskno smehljal napis "Slovenija je naša". Ts! Prekl******a predvolilna kampanja se je že začela!
Res je, da pijem kavo, ki je tako močna, da bi lahko mrtvega konja postavila pokonci (kaj 'čem, nizek pritisk), a zadišalo mi je po kavi. Prva misija je bila torej, najti spodoben kotiček, kjer bi lahko v miru poplaknile kofeinski napitek. Seveda ob obali, kajti moj mobilni tel./fotoaparat, je kar kričal: "Slike, slike!"
Vendar težave se začnó, šele tu. Ko smo že mislile, kako lepo lenoben dan se obeta, so to vročo tišino zmotili trije glasni ljubljančani. Vsak je imel v roki pločevinko "sweeter-erja" (to nas je "podučil" natakar v ljubljanskem baru), eden pa tudi prenosni radio-cd-predvajalec, ki je vrščeče proizvajal zvoke etno glasbe. No, saj vemó za katero zvrst gre, kajne?! Vodilni metroseksualec, je oblajal vsakega gosta, ki se je tam nahajal. In glej ga zlomka!!! K nam se namenil! In seveda lajat dalje... Pa punce gor, pa punce dol, pa od kod ste, a bi kej spile, a kej seksate... Exsqueeze me!? I beg your powder?! Ha, čas je bil za umik-umik na hladno, na "bitterer-ja" (tudi to nas je podučil natakar v ljubljanskem baru). ...Pa še tja se je naslikal. Tokrat samo dva. Show se je začel odvijat; le če bi kolegica malenkost prej ugotovila, da je fotoaparat bolj efektiven, če pritisneš tipko "power" in nastaviš na snemalni način... And let me present to you, LLoyd and Harry. Also known as Dumb and Dumber. Hm, če malo bolje pomislim, bi se prvotna lika Butec&Butec, požrla od zavisti, koliko sta ta dva bila eeem, mentally & intellectually challenged. Potrebno si je bilo izboriti nov prostor pod soncem, do večera je bilo treba zdržat (pa čeprav sem žarela že kot rdeč semafor).
Tako nam je uspelo najti svoj košček zabave. Imele smo celo svoj lasten foto-shooting (hilarious!). Trenutki so ujeti na spominsko kartico, dogodivščina pa je tako ali tako posneta v naših glavah (pa tud na fotiću). Za objavo ne garantiram.
Sonce se je prevesilo nizko na zahod, naša že utrujena telesa pa so bila željna obroka in poti domov.
Toyota celica je požirala prekinjeno belo črto, misli na kakšen način zaključiti prijeten dan pa so začele nastajati z enako hitrostjo. Še nekaj zaloge "Šrotovga zvarka", nekaj novih povabljencev, lepo stanovanjce v središču Ljubljane in večer je bil naréd.
Ah ja, ... prijetno je doživeti lepe trenutke (mladosti) s prijatelji. To je ena izmed stvari, ki dajejo vrednost in pomen, danemu času na Zemlji.

1 komentar:
Pot ej bila prekrasna, družba tudi, slike pa itak povedo svoje,..skratka pot na morje, dogodivščine na morju in pot nazaj,...NEPOZABNO!!!! # kokoši so zjutraj vstale, odšle na morje in se kot prave kokoške zjutraj vrnile domov :)
p.s.: glavo smo imele zraven,..nikjer je nismo pozabile,...pa odplula tudi ni :)
Objavite komentar